Третье лицо.

Притяжательныя мѣстоименія третьяго лица не склоняются и имѣютъ формы: го для он и оно, еја для она и јих для они и онѣ. Возвратныя формы склоняются по образцу мѣстоименій твој, твоје, твоја, твоји. Въ двойственномъ числѣ используются мѣстоименія наш, ваш, јих и ихъ производныя.

Мѣстоименія ов, вше, вшечко.

	Ов				Вше, вшечко
	м.р.	ср.р.	ж.р.	мн.ч.	м.р.	ср.р.	ж.р.	мн.ч.
им.	ов	ове	ова	ови	вше	вшечко	вшечка	вшечци
род.	оваго	оваго	овеј	ових	вшего	вшего	вшечкој	вшех
дат.	овему	овему	овеј	овим	вшему	вшему	вшечкој	вшем
вин.	ов оваго	ове оваго	ову овеј	овах ових	вшечко	вшечко	вшечку	вшех
нар.	овим	овим	овеј	овими	вшем	вшем	вшечкој	вшечцими
мѣст.	ових	ових	ових	ових	вшех	вшех	вшех	вшех

Тексты.

Kratka historija Moraviji.

U 822. godu moravski poslanici są posetily imperatorski dvor pri Frankfurtě na Majně. U 833. godu knezj Mojmir Peršy prijedniše do svojej državě Nitranske knezjivstvo, a u 846. — go vlada je byla vže nad všečkoj Čehijej. U 855. godu Moravija otraziše natisk Ljudviga Německego. U 862. moravski knezj Rostislav odprave poslanikov u Bizantiju dlja propovědi hristijanstva na slověnskem jazycě. Na grjadeče lěto u Velku Moraviju pribyvstě Konstantin (kak monah — Cyrill) i Metodij i na tri goda se selistě pri stolnom Velegradě, poslě čogo se odpravestě u Rim, posetivčy Blatnograd i Veneciju. U 867. u Rimě jih je ždela prinja u Rimskego papy, kde Cyrill uspěšne zasčytiše pravo všeh narodov vpražnjati hristijansku věru na svojem, rodnom jazycě.

Metodij se byše episkopom, a Konstantin težke zbolěše, se ostričyše u monasi, prinjav ime Cyrill, i běše umrtvil 14. Ljutnja. U 870. Metodij se vertaše u Moraviju, no je se ne zdržal tam, tak kak vlada tam běše se změnila. U 874. vlada velkomoravskih knezjej se rozprostąrane na Ągriju i poglotaše byvše tam Blatenske knezjivstvo. Poslě smrti Svetopolka Peršago Velka Moravija je byla rozdělinna medžu go synami — Mojmirom Drugim (verhovnym knezjem) i Svetopolkem Drugim, polučyvšym u pravo Nitranske knezjivstvo. U samom koncě devetago věka od Velkoj Moraviji odhodehu Čehija (Bohemija) i zemji Sorbov-lužyčan. U 906. u panonski stepy są se vtoržely tesnemy pečeněgami ągerski plemena i są načaly trzati oslaběvšu poslě smrti Svetopolka Moravsku državu. U 907. godu u bitvě pri Presburzě slověne je byly rozbinny razom z knezjem Mojmirom.

Kratka historija Rusiji od 859. do 980. godov na venedovym jazycě.

Bě 859. god od Rodžestva Hristosova. Varjazi jdeša z povnoči do slověnskego grada Novgrada, co běše stolom plemeni Slověn iljmenjskih. Iljmenjčane hrabre se biša z Varjagami ale Varjazi pobědiša i zdělaša Novgrad svojim trebnikom. Krz dva goda Iljmenjčane pobiša Varjagov ale ne zmogša dlgo se praviti. Oni rěšahu sozvati se knezja od zemji Rarogov — zahodnoslověnskego plemeni. Jih rěšenja bě prostym: rarožski knezj běše zetjem umrtevago novgradskego knezja Gostomysla.

Prijdeša tri knezja: Rjurik i go bratima Sineus i Truver. Rjurik sede v Ladozi, Sineus v Bělym Ozerě a Truver v Izborscě. Krz dva goda novgradec Vadim Hrabry z družinoj vozstaše proty knezjej. Sineus i Truver běhova umrtvinny ale Rjurik zmogše poběditi Vadima i nača praviti jedenj v Novgradě.

Go poslaničima Askoljd i Dir se odpravistě na povdenj, do Kijeva, kde žihu Poljane, co běša trabnikamy Hazar. Knezjima odbiša Poljan od Hazar.

V 879. godu Rjurik umrtvěše i knezjem byše rodič Rjurika Oleg, bo syn Rjurika bě mladym. V 882. godu Oleg z go družinoj se odpraviše do povdnja. On vzěše grad Krivičej Smolensk i dojdeše do Kijeva. Tam on umrtviše knezjima i byše praviti všečkimy shodnoslověnskimy plemenamy z Kijeva. Oleg mnogo vojěše z Hazaramy, Ągramy i Bizantijej.

Oleg umrtvěl v 905 godu. Knezjem byše syn Rjurika Igorj, ktory tež vojěše z sosědamy. Oni go i umrtviša v 945. godu.

Poslě praviše velka knezjinja Oljga. Ona běše peršym hristijanskim knezjem Rusiji.

V 969. godu knezjem byše syn Igorja Svetoslav. On bě jednjim z velčějših knezjev Rusiji. On zavojěša Hazariju i Blgariju; zdělaše Bizantiju trebnikom Rusiji i běše umrtvinny Pečeněgamy v 979. godu.